V ponedeljek, 13. 4., smo Zeleni ambasadorji in projekt Green2gether ponovno dokazali, da okoljska vzgoja ni le resna tema z resnimi obrazi, ampak tudi priložnost za sodelovanje, ustvarjalnost in če smo iskreni tudi kakšno smešno zmedo pri ločevanju odpadkov.
Tokrat smo obiskali partnersko šolo OŠ Alojz Gradnik Števerjan, kjer so nas gostitelji toplo sprejeli.
Zeleni ambasadorji so najprej pripravili delavnico o ustreznem ločevanju odpadkov. Učenci so se hitro prelevili v prave “okoljske detektive”, ki so raziskovali, kam sodi kateri odpadek. In čeprav se zdi, da je tetrapak pač tetrapak smo hitro ugotovili, da lahko čez mejo dobi skoraj novo identiteto (in včasih tudi novo barvno “hišico”). V skupinah so nastajali plakati o pravilnem ločevanju odpadkov na ekoloških otokih. Pri tem smo odkrili zanimive razlike med Slovenijo in Italijo. A bistvo je ostalo enako: smeti ne sodijo kar povsod.
Posebno pozornost so učenci namenili tudi označevalnim simbolom na embalaži. Izkazalo se je, da so ti simboli prava mala skrivna abeceda okolja, če jih znaš brati, si skoraj kot okoljski šifrant.
Nastali so tudi plakati o ravnanju z nevarnimi in kosovnimi odpadki, kjer so učenci dokazali, da znajo biti zelo odgovorni in da stari hladilnik nikakor ni naslonjalo za smetnjake na ekološkem otoku.
Za konec pa kot se za prave okoljske junake spodobi še hitrostna štafeta ločevanja odpadkov. Tukaj se je teorija dokončno preselila v prakso.
Smeha ni manjkalo, prav tako ne hitrih odločitev (in občasnih “ups, tole pa ne gre v rumen zabojnik!” trenutkov).
Na koncu lahko rečemo: odpadki morda nimajo nog, mi pa smo z njimi vseeno stopili še en korak dlje po zeleni poti. In čeprav je pot včasih rahlo zapletena, je v dobri družbi vedno lažja in precej bolj zabavna.
