GEOGRAFIJA
Učenci 8. razredov so pri geografiji utrjevali znanje o površju Severne Amerike skozi temo o slovenskem ultramaratonskem kolesarju Juretu Robiču, ki je dosegel 1. mesto na tej izjemno zahtevni kolesarski dirki, kar petkrat.
Sprva so učenci spoznavali življenje in kolesarske dosežke Jureta Robiča ter značilnosti dirke RAAM (trajanje, trasa, …). Nato so s pomočjo zemljevida v atlasu narisali prečni prerez površja skozi pokrajine ZDA, kjer je potekala zadnja zmagovalna dirka Jureta Robiča. S preračunavanjem meril smo izračunali zračno razdaljo med Jesenicami, rojstnim krajem Jureta Robiča in Annapolisom, štartnim mestom dirke RAAM.
Učno uro smo nadgradili z medpredmetnim povezovanjem znanja iz fizike in geografije, saj so učenci iz podatkov o dolžini dirke in trajanju izračunali hitrost kolesarjev.
FIZIKA
Pri fiziki smo se naučili, da je med kolesarjenjem, sploh po ravnini, kolesarjev glavni nasprotnik zračni upor. Ta se povečuje s hitrostjo.
Kako pa kolesarji zmanjšajo zračni upor? Z aerodinamično držo (naklon trupa), s položajem glave in rok, z opremo (čelada, okvirji…) ter seveda tudi z vožnjo v zavetrju (vožnja v koloni).
Pa mogoče veste, zakaj si profesionalni kolesarji brijejo noge? Zagotovo ne zato, da na tekmi zmanjšajo zračni upor in na ta način dosežejo večje hitrosti. Na gladki koži se rane hitreje celijo, maserji pa imajo lažje in bolj prijetno delo, če pri masaži krema bolje drsi po koži.
