Zadnji šolski dan: ko zazvoni zvonec in zapoje himna 

V sredo, 24. junija, smo na naši šoli uspešno zaključili še eno poglavje – šolsko leto 2025/26. Če bi imel vsak učenec ob tem trenutku svojo »kljukico«, bi bila tabla že pošteno pobarvana. A to ni bil navaden zadnji šolski dan. Ne, bil je dan, ko smo ob zaključku šolskega leta praznovali tudi rojstni dan naše države. Slovenija je dopolnila častitljivih 35 let, mi pa smo ji v šolskem slogu pripravili prireditev, ki bi ji jo lahko zavidala marsikatera kulturna ustanova.
Prireditev je potekala kot pravo medgeneracijsko sodelovanje učencev, ki so s svojimi recitacijami, pesmimi in plesom poskrbeli za pestro in zabavno vzdušje. Vse se je začelo svečano s slovensko himno v izvedbi četrtošolcev, nadaljevali pa so sedmo- in osmošolci, ki so suvereno vodili program ter z izbranimi besedami o domovini, šolskem letu in počitnicah povezovali dogajanje. Mlajši učenci so poskrbeli za sproščene in nasmejane trenutke: drugošolci z navihanimi recitacijami, prvošolci s šaljivimi pesmicami in plesom, šestošolki in četrtošolki pa so s petjem dodali še glasbeno piko na i. Tako smo skupaj ustvarili prijetno, raznoliko in srčno prireditev, ki je lepo povezala vse generacije naše šole.
Celotna prireditev je bila prežeta s slovenskimi besedami in podobami, ki so nas spomnile, kaj pomeni domovina: od goveje juhe (ki jo verjetno vsak pozna bolje kot matematične formule), do harmonike, smučarskih skakalcev in seveda naše himne. Spoznali smo, da je domovina vse to in še več. Je prostor, kjer skupaj rastemo, se učimo in kdaj tudi malo pritožimo nad domačo nalogo.
Ko je gospod ravnatelj Uroš Kobal zaključil prireditev s svojim nagovorom, smo vedeli, da je res konec, vsaj za nekaj časa. A kot se spodobi za tako velik dogodek, nas je čakala še zadnja, najbolj pričakovana točka: tradicionalni sladoled. Ta je izginjal hitreje kot šolske skrbi ob zadnjem zvoncu.
In potem hop na avtobus, torbe na rame in počitnicam naproti!
Šola je za nekaj tednov utihnila, hodniki so si oddahnili, učilnice pa so ostale same.
Se vidimo jeseni, spočiti, polni novih idej in pripravljeni, da skupaj napišemo novo šolsko zgodbo.