Čeprav smo v vrtcu najmlajši, saj večina še ni dopolnila dveh let, se radi odparvimo na sprehod. Naši sprehodi so bili sprva zelo kratki, le do bližnjega parkirišča, nato pa so se postopoma daljšali. Tako se sedaj že zmoremo povzpeti na sv. Križ. Po poti našo pozornost pritegnejo različna vozila, z zanimanjem prisluhnemo različnim zvokom, najraje pa se ustavimo ob ograji, kjer opazujemo in poslušamo kokoši, peteline, race in gosi. Najvčkrat pa se sprehodimo do bližnjega sadovnjaka, kjer plazamo po terasah, tragamo rože, kopljemo po zemlji, opazujemo ptice in poslušamo njihovo petje ter vsakič znova odkrijemo kaj novega. Z vsakim sprehodom postajamo vse bolj spretni in vzdržljivi.
Enota Dobrovo