Naši skupini je ime Želvice. Želva ni najbolj običajen hišni ljubljenček, zato najmlajši otroci tudi nimajo neposrednega stika z njo. Prav zato sva v igralnico prinesli kopensko želvo.
Ko so otroci zjutraj vstopili v igralnico, jih je tam čakala kletka, v kateri se je nekdo skrival pod senom. Nekateri so menili, da se notri skriva zajček, kuža, muca ali pa morda krava in celo žirafa. A notri se je skrivala želva. Otroci so jo z zanimanjem opazovali in jo božali. Prešteli smo njene noge, ugotovili, da ima trd oklep in da ji najbolj teknejo listi trpotca in detelje. Zato je z nami šla tudi na igrišče, da si je sama postregla z rastlinjem. Želvica je z nami ostala dva dni nato pa smo jo vrnili lastnici.
