Tema meseca novembra: PRIJAZNOST

15.12.2019
KNJIŽNICA

Aktivnosti, ki so potekale na šoli v sodelovanju s knjižničarko

 

8. b

Učence sva seznanili, da 13. novembra  praznujemo SVETOVNI DAN PRIJAZNOSTI. Spodbuja nas, da z različnimi malenkostmi, preprostimi dejanji ali pozornostmi poskušamo polepšati življenje drug drugemu. Svetovni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti. Na začetku so ga praznovali v Singapurju, Kanadi in v ZDA, nato pa se je na različne načine začel pojavljati tudi drugod po svetu. Tudi pri nas nekatere organizacije, društva in ustanove na različne načine obeležujejo ta dan. Z učenci sva se pogovarjali, kaj jim pomeni prijaznost, kako prijaznost vpliva na nas, o prijaznosti do sebe in do drugih. Zavedati se moramo, da so najlepše stvari v življenju zastonj: pomoč, nasmeh, pozdrav, objem, spodbudna beseda, srčnost … V knjigah so iskali misli, verze, reke, odlomke … na temo o PRIJAZNOSTI in oblikovali plakat, ki visi na vratih šolske knjižnice.

Viljana Bric, Ivanka Škerlj 

13. novembra, na mednarodni dan prijaznosti, sem učence povabila, da si podarimo prijazno besedo, misel, risbo in si tako polepšamo dan. Misli prijaznosti so odložili v vrečko pred knjižnico.

Ivanka Škerlj

 

Učenci 5. a in b razreda so si ogledali rezijansko ljudsko pravljico Mravlji in muren. 
Učenci 5. b razreda so opisovali osebnostne lastnosti mravljic in murna, naštevali dejanja obeh knjižnih junakov in njihove posledice. Poudarili so pomen pozitivnih dejanj. Učenci 5. a razreda so ravno tako opisovali osebnostne lastnosti glavnih junakov, posledice njihovih dejanj – pozitivne in negativne, razmišljali so, kaj jim pomeni prijaznost, zakaj je prijaznost pomembna, pogovarjali smo se o verbalni in neverbalni prijaznost, na kakšen način to pokažemo oz. povemo. 

Prijaznost spreminja življenja na bolje. Prijaznost nič ne stane, dela pa čudeže.

Valentina Kolenc, Denis Škrlj, Ivanka Škerlj

 

JELKIN NAHRBTNIK v POŠ KOJSKO
Učenci, ki obiskujejo podaljšano bivanje, so vstopili v projekt z naslovom Jelkin nahrbtnik. Ilustratorka Jelka Reichman je v mesecu avgustu praznovala 80. rojstni dan. Ogledali smo si nekatera knjižna dela, ki jih je Reichmanova ilustrirala in se naučili pesmico Anje Štefan Lonček na pike. Lonček na pike nam je skuhal odlično kašo iz prijaznih besed. Izdelali so tudi lonec prijaznih besed, ki krasi šolski pano.

Helena Miklavec, Aneja Bužinel Kodermac, Melita Čibej, Ivanka Škerlj


ETIKA – 7. a, b
Razmišljanja sedmošolcev: Kaj mi pomeni prijaznost? 
•    da si sočuten,
•    da pomagaš šibkejšemu,
•    da ti nekdo priskoči na pomoč,
•    da nisi nesramen,
•    da nekoga podpiraš,
•    da nekoga objameš, 
•    da nekomu čestitaš,
•    da nekoga potrepljaš,
•    da se drug drugemu prilagajamo,
•    da ti nekdo priskoči na pomoč,
•    da si pomagamo,
•    se spoštujemo,
•    si zaupamo,
•    si posojamo stvari,
•    se ne kregamo …
Ogled videoposnetka – NAKLJUČNA PRIJAZNOST
•    razgovor
Branje pozitivnih zgodb Babičina očala, Zgodba o treh sinovih (Afriška zgodba), Zgodba o plačilu. Po prebranih zgodbah sva se z učenci pogovarjale, razmišljale, kaj nam želijo zgodbe povedati …

 

Pano prijaznosti
Na panoju prijaznosti smo objavili prijazna dejanja v obliki zgodb, ki so jih poklonili nekomu (staršem, starim staršem, bratu, sestri, sošolcem…) ali so jim drugi njim.
-    zapiši prijazno dejanje v obliki zgodbe 
Pospravil sem sobo. Ko sem z delom končal, sem pospravil še eno sobo. Šel sem do staršev in jima vse povedal. Bila sta presenečena in ponosna. Počutil sem se odlično.
S sestrico sem barval nalepke za na okno. Ona se je počutila lepo in jaz tudi.
Moji sosedi sem pomagal zalivati rože. Počutil sem se dolžen to storiti. Če bi ji ne pomagal, bi mi bilo težko pri srcu, tako pa sem se počutil lepo.
Mami sem pomagala pri hišnih opravilih. Sestrici sem razložila snov, ki je ni razumela. Odnesla sem smeti. Sošolko sem potolažila, ko je bila žalostna zaradi slabe ocene. Ob teh opravljenih nalogah, ki sem se jih zadala, sem se bolje počutila.
Starše sem osrečila s tem, da sem se sama odločila, da bom pospravila hišo.
Brata so v šoli žalili in jaz sem mu svetovala. Mama je bila bolna, zato sem ji skuhala čaj. Bratcu sem razložila snov. Sošolko sem potolažila, ko je bila žalostna, ker je dobila slabo oceno. Ob teh dejanjih sem se počutila srečno in ponosno.
Ko mora moja nona rezati živo mejo, ji zmeraj pomagam. Nikoli ne zahtevam plačila in hkrati uživam v tem.
Noni sem pomagala pripraviti kosilo. Bila je zelo vesela. Tudi jaz sem bila vesela, ker sem ji lahko pomagala.
Mami sem pomagala skuhati večerjo. Bila sem vesela, ker sem ji pomagala in sem preživela čas z njo. 
Mami sem sam naredil kipec iz kamnov, risbo njenega avtoportreta in ponudil vesel nasmeh in objem. Zraven sem napisal tudi kratko pesmico.
Tata vozi kamion. Govoril je, da bo moral pokositi travo, ko pride z vožnje domov. Odločil sem se, da bom jaz pokosil vse. Ko je tata prišel domov, je videl, da je vse pokošeno. Bil je zelo vesel in me je objel. Jaz sem bil presrečen.
Pomagala sem učiteljici, ko je pri folklorni skupini potrebovala pomoč. 
Namesto mame sem opral posodo. To je mamo razveselilo, saj je prišla res pozno domov s službe. Na njenem obrazu sem videl topel nasmešek, kateri me je razveselil.
Sosedi, ki je stara 96 let pomagam nahraniti kokoši, nositi smeti. Počutim se srečnega.
Mami pomagam hoditi po hiši. Zaradi njene bolezni sama ne zmore. Počutim se odlično.
Videl sem, da je mama utrujena. Rekel sem ji, naj se usede. Namesto nje sem pospravil posodo. Bil sem srečen.
Bratrancu sem pomagala pri nalogi in učenju. Potem je dobil dobro oceno. Bila sem zelo vesela.
Sošolka je bila zelo žalostna, ker so bili starši jezni nanjo. Ko je prišla vsa jezna v šolo, je takoj prišla do mene. Objela sem jo, se ji nasmehnila in jo potolažila.
Ko je imela sestrica probleme pri domači nalogi, sem ji pomagala in to me je osrečilo.
Mami sem pomagala pri hišnih opravilih. Počutila sem se veselo, srečno, zadovoljno. Še danes ji pomagam.
Očeta sem osrečil, ko sem mu pomagala pri delu v vinogradu.
Pozdravim mojega dedija, ga objamem, razvedrim, mu kaj dobrega zaželim ter mu kaj skuham. 
Babici sem pomagal na vrtu pokosit travo ter narediti kosilo. Počutil sem se lepo.
Vpisal / a sem se k prostovoljstvu, ker sem želela osrečiti starejše ljudi in samo sebe.
Z objemom sem osrečila mojega nonota. Tudi jaz sem bila srečna.
Teta mi je pomagala pri učenju pred testom. Ko smo dobili teste nazaj, sva bila oba zelo vesela, ker sem dobil dobro oceno.
Moja mama je šla v trgovino. Vprašal sem se, kaj bi delal. Pol mene je govoril, naj grem gledat televizijo, pol mene pa, da osrečim mamo in očistim hišo. Odločil sem se, da mamo osrečim in mama je bila res srečna. In ko sem videl, da je ona srečna, sem bil tudi jaz srečen.
Najraje pomagam doma. Ko vidim, da moja stara starša rabita pomoč, jima rada pomagam. Včasih kaj pospravim, včasih kaj skuham ali grem v trgovino. Rada ju vidim srečna.
Noni in nonotu sem pripravila čaj in nono posedla na kavč, da se odpočije.
Zgodilo se je pred enim letom. Na poti iz šole, sem opazila gospo, ki je imela majhno nesrečo (padla je po stopnicah). Vprašala sem jo, če potrebuje pomoč, gospa se je nasmehnila in rekla, da pomoči ne potrebuje. Čeprav nisem nič pripomogla, sem imela dober občutek.
Med počitnicami sem pomagal nonotu kuhati žganje. Bilo mi je prijetno, ker sem mu pomagal in ker sem se naučil nekaj novega.
Ko je bil dedek v bolnici, sva ga šla z bratrancem obiskati. Bil je presrečen, saj nas ni veliko časa videl
Med počitnicami sem imela čas in sem bratcu in bratrancu brala pravljice vsak večer.
Osrečil sem mamo in tatu, ko sem jima, ko sta se vrnila iz Avstrije, pripravil večerjo. Tega sprva sploh nista verjela, a nato sta me objela in povabila, da večerjamo skupaj. Počutil sem se odlično.
Vesela se, da sem z družino, ko me najbolj rabijo.
Gospo iz vasi sem obiskala po smrti njenega moža. Njeni otroci so bili zelo veseli. Z gospo in njenimi otroki, smo si pripovedovali zgodbe. Njih je osrečil le moj obisk. Obljubila sem ji, da jo bom redno obiskovala. Njen nasmeh na obrazu mi pove, da ne glede na trenutke – dobre ali slabe, je vedno srečna, ko jo nekdo obišče.
Nisem dobil super ocene in nisem bil ponosen. Starši so me potolažili in mi dali voljo do učenja.
Mama mi je pomagala pri učenju. Dobila sem dobro oceno in tako sva bili obe veseli.
En učenec me je porinil s strehe nad telovadnico, sošolec pa me je ujel. Zelo sem mu bil hvaležen, zahvalil sem se mu. To me je zelo osrečilo.
Sestra mi je pomagala narediti domačo nalogo. Nisem bila vesela samo zato, ker je bila naloga narejena, ampak zato, ker sva s sestro preživeli nekaj časa skupaj. 
Sestrica mi je narisala risbico in napisala lepo pesmico. Bil sem zelo vesel.
Sošolki sta me osrečili z nasmehom.
Tata mi pomaga pri učenju, kljub delu, ki ga mora narediti za službo. To me osrečuje iz dneva v dan.
Moje največje darilo je, da smo šli vsa družina na izlet na Bled.
Moj hrček me vedno razveseli. Ko pridem iz šole, me čaka.
Mama me je osrečila tako, da me ni kregala, ker sem dobila slabo oceno, ampak me je nasmejala.
Zelo me je osrečila moja sestrica, ko mi je za rojstni dan sama naredila darilo.
Sošolec me osreči, ker mi vsako poletje pošlje domov razglednico.
Mislim, da ljudje ne rabijo veliko, da me osrečijo. Včasih pomaga že lepa beseda ali objem.
Mene osrečuje, ko sem žalostna, da me prijateljice potolažijo.
Vsak dan me osrečuje to, da me prijateljice počakajo pred razredom, da se pripravim.

Linda Kobal, Ivanka Škerlj

 

Prvošolci so prisluhnili pravljici Mojiceje Podgoršek RECEPT ZA LJUBEZEN.
Po prebrani pravljici smo se pogovarjali o vsebini pravljice, razmišljali smo, kaj nas osreči, katere stvari so v življenju zelo pomembne …
Mlinček prijaznih besed. Katere prijazne besede  smo »namleli«? 
V nadaljevanju so se v razredu pogovarjali, kakšne sestavine bi potrebovali, da bi sestavili zdravilo za prijazno šolo. Nastali so plakati z receptom:
-    Vsaj 2 objema na dan – vsak dan nekoga objemi, prav gotovo tistega, ki potrebuje tolažbo
-    Uporabi prijazne besede
-    Vsaj 2 nasmeška na dan – nasmejan obraz širi dobro voljo
Nastalo je 6 plakatov, katere so obesili po šoli.
Za domačo nalogo so učenci izvedli 3 dejavnosti in nato so jih narisali:
-    Objemi tiste, ki jih imaš rad.
-    Poglej naokoli, če kdo potrebuje pomoč. Z veseljem pomagaj.
-    Danes ali med vikendom pomagaj pri hišnih opravilih: pomij posodo, odnesi smeti, posesaj, pospravi igrače,…

HVALA prvošolci! Odličen recept, ki si ga velja zapomniti in ga uporabljati.

Lidija Benedetič, Rosana Kožlin, Ivanka Škerlj

 

Z učenci , ki obiskujejo likovni krožek, smo se pogovarjali o PRIJAZNOSTI. Iskali in zapisali smo prijazne besede, narisali otroke in pripravili razstavo pred vhodom v knjižnico.

Lidija Vodopivec, Ivanka Škerlj
 

Fotografije

Ostali šolski utripi

01.06.2020
KNJIŽNICA, OŠ DOBROVO, POŠ KOJSKO, VRTEC
25.02.2020
KNJIŽNICA, OŠ DOBROVO, POŠ KOJSKO, VRTEC
13.12.2019
KNJIŽNICA

Šolski utrip

24.06.2020
POŠ KOJSKO
23.06.2020
OŠ DOBROVO
23.06.2020
POŠ KOJSKO
22.06.2020
OŠ DOBROVO
16.06.2020
OŠ DOBROVO
16.06.2020
OŠ DOBROVO
02.06.2020
OŠ DOBROVO

Šola eTwining

Smo člani najbolj živahne izobraževalne skupnosti v Evropi.

Preberi več

Centralna šola
Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo
Trg 25. maja 9
5212 Dobrovo
Vrtec Dobrovo
Trg 25. maja 9
5212 Dobrovo
fax: 05 398 80 03
Podružnična šola
Kojsko 69
5211 Kojsko
fax: 05 304 15 30