Praznik Čebelice – praznik otroških knjig praznujemo vsako leta 22. oktobra, na rojstni dan Kristine Brenkove, mladinske pisateljice in dolgoletne urednice otroškega leposlovja v založbi Mladinska knjiga.
Čebelica je knjižna zbirka, ki je pričela izhajati leta 1953. Njena prva urednica je bila Kristina Brenkova, ki je zbirki izbrala tudi ime. Želela si je, da pride kakovostna slikanica po dostopni ceni v vsako družino, v roke vsakemu otroku. Verjela je, da je slikanica potrebna za življenje kot jed, pijača in igrača. Knjige v tej zbirki izhajajo že 66 let in še vedno je Čebelica še danes med otroki zelo priljubljena zbirka.
Tudi v naši knjižnici se bomo pridružili praznovanju in počastili zbirko, ob kateri se je toliko otrok učilo branja. Ob tej priložnosti smo razstavili izvode Čebelic, ki jih imamo v naši knjižnici.
Najstarejše knjige iz zbirke Čebelica:
1954 MOJCA POKRAJCULJA
SLAVEC
1955 LONČEK KUHAJ
PAZI NA GLAVO – GLAVA NI ŽOGA!
KAKO JE NASTALA NAŠA ZEMLJA
VESELE ZANKE
1956 MALI SMOLČEK
1957 LASTOVICE
MIŠKA SI IZBIRA ŽENINA
O FANTU, KI JE ZNAL ŽVIŽGATI
1958 HRUŠKA
1959 KAKO ŽIVE VULKANI
Letos bomo praznovali z Milkom Matičetovom, zbirateljem in raziskovalcem slovenskega ljudskega izročila. Brali bomo pravljice, prepevali pesmi in plesali.
Ob 100. obletnici rojstva Milka Matičetovega, raziskovalca ljudskega izročila, je pravljičarka Anja Štefan izbrala najlepše slovenske ljudske pravljice iz zapuščine Milka Matičetovega in jih izdala v knjigi Tristo zajcev.
Vabljeni v deželo slovenskih ljudskih pravljic!
Knjiga Tristo zajcev prinaša 44 ilustriranih pripovedi iz zapuščine akademika dr. Milka Matičetovega. Ob 100. obletnici njegovega rojstva jih v živost vrača Anja Štefan. Znanim in priljubljenim pridružuje nove, ki jih je izbrskala iz nepreglednosti bogatega Matičetovega gradiva. Nadela jim je svežo, bolj gladko preobleko, ki pa hkrati spoštljivo ohranja sledi starega pripovedovanja. Naj nam torej iz knjige zazveni živa slovenska ljudska pravljica, kot se je pripovedovala včasih in kot jo lahko pripovedujemo danes. Pripovedim želim, da bi spet zaživele po domovih, šolah, vrtcih, knjižnicah, domovih za ostarele in še kje. Naj bodo v veselje tistim, ki jih bodo brali, in tistim, ki jih bodo poslušali (Iz hrbtne strani knjige Tristo zajcev, Anja Štefan).
Etnolog, dr. Milko Matičetov, je življenje posvetil zbiranju in raziskovanju slovenskega ljudskega izročila. Na svojih poteh po slovenskih pokrajinah je zapisal, posnel in tako ohranil nepregledno število pripovedi. Še posebno veliko jih je našel in zbral pri pravljičarkah in pravljičarjih v Reziji. Skrbno jih je prenesel v knjižni jezik (ZVERINICE iz Rezije, 2014).
Milku Matičetovemu smo lahko hvaležni za trajno bogastvo, ki nam ga je ohranil, ki bi brez njega izginilo in ki se ga še ne zavedamo v celoti (Iz knjige TRISTO zajcev: najlepše slovenske ljudske pravljice iz zapuščine Milka Matičetovega, 2019).
